Brane se rodi 27.5. 1947 v Ljubljani, obiskuje osnovno šolo Vič (Marjan Novak – Jovo), kot pravi Vičan začne igrati nogomet pri klubu Svoboda. Leta 1965 ga najbojši ljubljanski klub Olimpija zvabi v svoje vrste. Za prvo moštvo odigra prvo tekmo  maja 1966 v Beogradu proti Partizanu. Olimpija zmaga z  2 : 1, Brane pa da oba gola za Olimpijo. V sedmih letih za Olimpijo odigra 181 tekem in zabije 33 zadetkov.

Leta 1973 prestopi k spiltskemu Hajduku in postane dvakratni jugoslovanski državni in pokalni prvak. V Splitu še danes priznavajo, da so šele z Branetom dobili tisto evropsko kakovost. Kot nogometaš vezne vrste je prototip modernega igralca. Hiter, močen, brezkompromisen seveda pa  ima tudi odlično tehniko in njegova podaja je milimetrsko natančna.To so opazili tudi v Bundesligi, saj leta 1975 prestopi v Schalke 04 iz Gelsenkirchna, ostane tam dve sezone, od tam se za tri leta preseli k slovitemu Bayernu iz Munchena. Leta 1980 osvoji tudi državno prvenstvo Nemčije in zaključi profesionalno pot.

Brane seveda brez nogometa in športa ne more in do leta 1987 igra v nižjih avstrijskih rekreativnih ligah. Danes Brane v Ljubljani velja za enega boljših rekreativnih igralcev tenisa in tudi drugače skoraj ni dneva, ko se ne bi ukvarjal s športom.  

Za jugoslovansko reprezentanco prvič zaigra leta 1971 na prijateljski tekmi proti Romuniji. Naslednje leto odigra poslovilno tekmo enega najboljših nogometašev Peleja v Riu de Janeiru na sloviti Maracani pred 180.00 gledalci. Srečanje med Brazilijo in Jugoslavijo (rezultat 2 : 2) je bil prvi neposredni televizijski prenos v Jugoslavijo. Po tekmi tudi zamenja dres s Peletom. Po končani karieri v slavnem dresu igra mali nogomet, danes jo ima slovenski župnik iz Berlina. Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji (1974) je bil izbran v najboljšo enajsterico prvenstva, Jugoslavija pa po dobrih igrah v prvem krogu zasede končno osmo mesto. Brane to oceni kot neuspeh, saj se zaradi razprtij znotraj reprezentance (beri denar), izgubi možnost še za kaj več. Doseže tudi gol iz prostega strela proti Zairu. Poleg Braneta na SP nastopi še en Slovenec Danilo Popivoda. Leta 1976 nastopi na evropskem prvenstvu v Beogradu (četro mesto). Navijači se še danes spominjajo izvrstne podaje Popivodi za prvi gol proti ZR Nemčiji v polfinalu v Beogradu. Po tem tekmovanju se je poslovil od reprezentančnega dresa, v katerem je med leti 1971 in 1977 zbral 50 tekem in 8 golov.

Po končani karieri deluje kot trener slovenske članske in mladinske reprezentance do 21 let, trikrat je vodil ljubljansko Olimpijo, velenjski Rudar, NK Naklo in NK Koper.

Leta 2003 ga je NZS imenovala za naboljšega slovenskega nogometaša v zadnjih petdesetih letih.

Nazaj na seznam Nazaj na seznam