Ivo Daneu, se je rodil 6. oktobra  leta 1937 v Mariboru. Družino so med II. svetovno vojno izselili v Srbijo. Kmalu po koncu vojne in vrnitvi v rodni Maribor mu leta 1949 umre oče. Kot otrok želi postati teniški igralec, vendar družina (mati s štirimi otroki) nima denarja, nogomet pa se mu zameri saj dobi močan strel z žogo v glavo. Košarko začne trenirati leta 1949 pri mariborskemu klubu Polet, kasneje Branik. V Poletu ostane do konca gimnazije(1956).  

Vir: kzs

S svojo višino 184 cm in izjemno  motorično in strelsko sposobnostjo (met) je igral na mestu organizatorja in branilca. Po maturi se odloči igrati za takratni klub AŠK Olimpija. V Ljubljani že prvo leto postane prvak nekdanje skupne države Jugoslavije. V štirinajstih sezonah igranja za Olimpijo osvoji šest državnih prvenstev. Za jugoslovansko reprezentanco odigra 209 mednarodnih tekem in z njo nastopi na treh olimpijskih igrah, na treh svetovnih in na šestih evropskih prvenstvih. Košarkarsko pot konča leta 1970 z državnim naslovom in naslovom svetovnih prvakov. Prvenstvo se je odigralo v Ljubljani in kapetan Ivo je zmagoslavno dvignil pokal pred domačim občinstvom.  

Po končani karieri je bil eno leto trener Olimpije, leta 1972 se je reaktiviral in sezono odigral za Rudar iz Trbovelj. Ivo je vso svojo igralsko kariero hodil v redno službo. V tujino so ga vabili vendar je vse ponudbe odklonil. V Nemčijo ni hotel zaradi osebnih zamer med vojno. Madridski Real pa je moral odsloviti, saj bi moral emigrirat v Španijo. Jugoslavija takrat še ni imela diplomatskih stikov s Španijo, pred ponudbo se je tudi ravno poročil s Katjo Kac (tudi košarkarsko reprezentantko Jugoslavije). V poznih šesdesetih in začetku sedemdesetih sta se mu rodila dva sinova (Klemen in Jaka). Jaka je v devedesetih uspešno igral za Olimpijo in slovensko reprezentanco.  Danes živi aktivno upokojensko življenje, ukvarja se s športom (tenis), karta s prijatelji, potuje po svetu, v največje veselje pa so mu vnuki. 

Največji uspehi:

6 kratni prvak Jugoslavije z Olimpijo (1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970)

Srebrna medalja na olimpijskih igrah v Mexico citiju 1968

Zlata medalja na SP Ljubljana 1970, srebrni medalji na SP v Riu (Brazilija 1963) in Montevideu (Urugvaj 1967) in zlata medalja na neuradnem SP v Santiago de Chile (Čile 1966)

Tri srebrne in bronasta medalja na EP

Zlata medalja na sredozemskih igrah v Bejrutu (Libanon)

Prejel je vrsto nagrad, med drugimi je bil leta 1967 najboljši športnik Jugoslavije, leta 2007 pa ga je FIBA kot edinega Slovenca do sedaj sprejela v MednarodnI košarkarski hram  slavnih. Bil pa je tudi proglašen za najboljšega igralca na SP Montevideo (Urugvaj 1967).

Zanimivosti:

Ivo je od rojstva skoraj popolnoma slep na desno oko, navkljub temu je bil pri metu na koš med najboljšimi.

V Riu (SP 1963) so modri z odločilnim košem Iva prvič v zgodovini premagali ZDA.

Najboljše predstave je pokazal leta 1967, na SP v Montevideu je bil praktično nezaustavljiv.

Znan je bil po svojem metu preko glave (horog), ki ga je znal vreči z obema rokama.

Spoznal je mnoge izjemne športnike, igral pa je tudi proti mogoče najboljšemu košarkarju vseh časov (vsaj statistično) Oskarju Robertsonu.

Na SP v Ljubljani je na željo pravzaprav vseh nastopil navkljub poškodbi. Igral je bolj malo vendar je na odločilni tekmi za zlato proti Braziliji (sedem finalistov v finalu igralo vsak z vsakim) vstopil dve minuti pred koncem in dosegel dva odločilna koša. Jugoslavija je prvič  uradno postala svetovni prvak.

4. oktobra 1990 je v slovenskem parlamentu, kot poslanec socialistov, prvi predlagal plebiscit o samostojnosti Slovenije