Zgodovina

Smučarski skoki prvotno izvirajo iz Norveške, iz pokrajine Telemark, vse skupaj pa naj bi se začelo okoli leta 1810. Na začetku je bila kombinacija smučanja po strmini in krajših skokov. Skoki so bili krajši, saj se je skakalo le na pobočju.  A počai so začeli graditi daljša pobočja. Okoli 1860 je bil prvič uradno izmerjen skok Norvežana Sondrea Nordheima., ki je meril 30 metrov in ostal 33 najdaljši skok na svetu.. Prvo tekmovanje so organizirali leta 1862, prvo pravo pa leta 1879. Leta 1879 so smučarski skoki postali priznani kot organiziran šport v Ameriki. Nato se je leta 1892 to tekmovanje, ki je potekalo enkrat letno, preselilo v Oslo, natančneje na legendarno skakalnico Holmenkollen. Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih se je začelo 1925. Leta 1972 je mednarodna smučarska zveza FIS tudi prvič razpisala tudi svetovno prvenstvo v poletih, in sicer v Planici.

Vir: archives.library.wisc.edu

Zgodovina skokov v Sloveniji

Zgodovina smučarskih skokov v Sloveniji se uradno začenja s prvim rekordom in prvenstvom leta 1921 v Bohinju s tedanjo najboljšo znamko 9 m Jožeta Pogačarja, prvega prvaka in rekorderja. Še pred letom 1930 je prvo skakalnico dobila tudi Planica. 4. februarja 1934 pa se je pprvič skočilo na planiški velikanki, zmagal pa je Franc Palme, ki je imel tudi najdaljši skok - 60 m. Med 23. in 26. marcem istega leta pa je bilo mednarodno tekmovanje 14 skakalcev iz Norveške, Avstrije in Slovenije. Pred 4.000 navdušenimi gledalci je zmagal Birger Ruud pred bratom Sigmundom. Po tekmovanju pa so nadaljevali skakanje z najvišjega zaletišča in Birger Ruud dosegel planiški in svetovni rekord 92 m.

Olimpijske igre

Jacob Tullin Thams je prvi zmagovalec smučarskih skokov na prvih ZOI v Chamonixu leta 1924

Zgodovina tehnike

Še v zgodnjih devetdesetih je bil večini smučarskih skakalcev najbolj priljubljen položaj, ki je zahteval nagib naprej od gležnjev s koleni, vzpordne smuči, katere je tekmovalec počai nagibal navzgor. V današnjem obdobju smučarskih skokov tekmovalci uporabljajo V-tehniko, s katero je prvič na tekmah za SP poletel  švedski skakalec Jan Boklöv leta 1985. Na tekmah svetovnega pokala je dosegal 10 metrov daljše skoke, kot so jih skakalci v klasični, vzporedni tehniki. Na tekmah so mu sicer odbijali točke, saj je bil edini, ki je nastopal v tej tehniki. Šele po njegovi zmagi v sezoni 1988/89 so V-tehniko začeli uporabljati tudi drugi skakalci.

Primož Peterka

Najboljši slovenski smučarski skakalec je v karieri, ki še ni končana, osvojil 15 zmag za svetovni pokal (ima tudi dve olimpijski bronasti medalji), kar ga uvršča ne le med najuspešnejše zimske športnike, temveč kar med najuspešnejše slovenske športnike nasploh. Sezona 1996/97 je bila njegova najuspešnejša. Zmagal je na 7 tekmah, bil najboljši v seštevku prestižne novoletne turneje štirih skakalnic ter prvi v skupni razvrstitvi svetovnega pokala.