Razvoj košarke v Sloveniji

V Sloveniji so že leta 1905 v šolah in telovadnih društvih igrali košarko, imenovano korball, pravi začetki pa segajo v leto 1921. Začetnik in znanilec košarke v Sloveniji je telovadni učitelj in člana društva Sokol Maribor Ciril Hočeva, ki se je pripravljal na sprejemne izpite za visokošolski študij v Pragi na Tyrševem zavodu in je moral obvladati tudi košarkarska pravila, saj je bila košarka na Češkem zelo razvita. Podatki govorijo, da so v Mariboru že leta 1921 igrali moderno košarko, tisto, ki jo je razvil dr. James Naismith in je v Evropo prišla leta 1892. Število košarkarskih navdušencev je po svetu iz leta v leto raslo, med drugim tudi v Sloveniji, zato so košarko leta 1904 prvič predstavili na Olimpijskih igrah v mestu Saint Louisu v Združenih državah Amerike. Šele ko je bila leta 1932 ustanovljena FIBA (Federation International Basketball Amateure) je bila košarka uvrščena v uradni program Olimpiskih iger, in sicer v Berlinu leta 1936.

Na področje nekdanje Jugoslavije so košarko prinesli študenti. Igrali so jo na gimnazijah in v društvih, tudi v društvu Sokol, ki je bil razširjeno po celi Kraljevini Jugoslavije. V Beogradu so leta 1924 natisnili prva pravila. Društvo Sokol pa košarko zelo pogosto omenja v svojih časopisih. Prvo, neuradno, tekmo v Sloveniji sta odigrali sokolski društvi Maribor in Murska Sobota, in sicer leta 1922. Rezultat pa 28 proti 13 za Mariborčane. Kasneje so se pomerili tudi z ljubljanski Narodnim domom ( društvo Sokol). Prva uradna tekma je bila odigrana v Ljubljani med Prvo gimanzijo (Vegova) in Četrto gimnazijo (Bežigrad), 14. oktobra leta 1945. Na prvi tekmi so zmago slavili Vegovci, na drugi pa Bežigrajčani. Na teh dveh tekmah je sodeloval tudi kasnejši jugoslovanski reprezentant Bogdan Mueller. Zibelka slovenske ženske košarke je Škofja Loka. Na škofjeloškem gradu so pri telovadbi, ki so jo vodile uršulinke, dekleta igrala košarko. Leta 1936 je k uri telovadbe prišla profesorica Angela Bahovec in predstavila novo igro, ki jo je spoznala v Angliji in se imenuje Basketball.

Košarkarska zveza Slovenije

Po 2. Svetovni vojni se je košarka bliskovito razvila v večjem delu Slovenije. Nova športna igra je navduševala mladino in je postal uspešnica med športi. Pred ustanovitvijo Košarkarske zveze Slovenije, 15. januarja leta 1950, se je košarka igrala v številnih mestih po Sloveniji, kjer so jo organizirali predvsem profesorji telesne vzgoje v šolah in športnih društvih.

Ustanovna skupščina Košarkarske zveze Slovenije je bila v Ljubljani na Taboru. Prvi predsednik Košarkarske zveze Slovenije je postal Tine Benedičič. Košarkarska zveza Slovenije je imela 19 klubov in 603 člane. (Ustanovitelji Košarkarske zveze Slovenije so bili Tine Benedičič, Adi Klojčnik, Danilo Erbežnik, Vojmil Šerbec, Marko Deu, Stane Fugina, Tugomir Vozelj, Peter Breznik, Dušan Kit in Miran Počkar.)

Prvi Slovenec, ki je zaigral v državni reprezentanci Jugoslavije je bil Mirko Amon, ki je igral za Železničar iz Ljubljane in je bil leta 1950 tudi najboljši strelec jugoslovanske zvezne lige. Mirko Amon je sodeloval tudi na prvem svetovnem prvenstvu v Argentini. Za to reprezentanco je nastopal tudi kasnejši dolgoletni Generalni sekretar Mednarodne košarkarske zveze FIBA Borislav Stanković. Mirku Amonu so sledili Boris Kristančič (1951), Bogdan Mueller (1954), Jože Zupančič(1955), Marjan Kandus (1956) in Ivo Daneu (1956). V naslednjih štiridesetih letih so imeli slovenski košarkarji pomembno vlogo v reprezentanci rajnke Jugoslavije. Legendarni Ivo Daneu , ki je bil član Branika iz Maribora in AŠK Olimpije, je imel celo vodilno vlogo, saj je izbrano vrsto Jugoslavije popeljal do številnih medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Slovenska košarka ima že od nekdaj posebno mesto v Evropi in svetu. To z lahkoto trdimo, saj je med drugim tudi Mednarodna košarkarska zveza FIBA v svoj hram slavnih, leta 2007 v Madridu, sprejela legendo slovenske košarke Iva Daneva in ga tako postavila v družbo košarkarskih legend, kot so Dražen Dalipagič (Srbija), Nikos Galis (Grčija), Sergej Belov (Rusija), Hortencia Marcari (Brazilija), Bill Russel (ZDA).

Danev je svojo športno pot začel v rodnem Mariboru, nadaljeval in končal pa pri ljubljanski Olimpiji. Kar 209 tekem je odigral v dresu jugoslovanske reprezentance in bil leta 1967 razglašen za športnika leta nekdanje Jugoslavije. V jugoslovanskem dresu je slavil naslov svetovnega prvaka 1970 v Ljubljani, osvojil srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Mehiki, bil še dvakrat srebrn na svetovnih prvenstvih in trikrat drugi na evropskih prvenstvih. Leta 1967 je bil na svetovnem prvenstvu v Montevideu izbran za najkoristnejšega igralca. Bil je eden izmed najboljših igralcev v Jugoslaviji, z ljubljansko Olimpijo pa je kar šestkrat postal državni prvak nekdanje države. Prva slovenska ekipa, ki je osvojila naslov državnega prvaka v Jugoslaviji je bila AŠK Olimpija. V sezoni 1956/57 je bila najboljša v desetčlanski zvezni ligi. Za njo so se uvrstili Proleter in Crvena zvezda. Četrto mesto je zasedel drugi slovenski , in sicer Ljubljana. Olimpija je naslov prvaka osvojila še v letih 1959, 1961, 1962, 1966 in 1970.

Ivo Daneu se je od reprezentance poslovil leta 1970, ko je na svetovnem prvenstvu v Ljubljani postal prvak. Član zmagovite reprezentance je bil še en Slovenec, in sicer Aljoša Žorga. Kasneje so z jugoslovansko reprezentanco naslov evropskega in svetovnega prvaka osvojila še Jože Papič (1977 – EP Belgija), Peter Vilfan (1978, SP Manila ) in Jure Zdovc (1989 – EP Jugoslavija in 1991- EP Italija, 1990 – SP Argentina). (Slovenski košarkarji v jugoslovanski reprezentaci: Mirko Amon, Boris Kristančič, Bogdan Mueller, Jože Zupančič, Marja Kandus, Ivo Daneu, Karel Kapelj, Matija Dermastia, Igor Jelnikar, Branko Čretnik, Miha Lokar, Vital Eiselt, Emil Logar, Borut Bassin, Ivan Potočnik, Darko Hočevar, Metod Logar, Edvard Fabjan, Aljoša Žorga, Vinko Jelovac, Peter Marter, Jože Fišer, Marko Gvardjančič, Pavle Polanec, Franci Volaj, Jože Papič, Peter Vilfan, Aleš Pipan, Zoran Golc, Žarko Djurišić, Zlatko Šantelj, Matjaž Tovornik, Slavko Kotnik, Jure Zdovc)

Svetovno prvenstvo v Ljubljani je uspelo v vseh pogledih. To potrjujejo uradne ocene članov Mednarodne košarkarske zveze FIBA in drugih udeležencev. To je bilo zgodovinsko dejanje, saj je bil to pomemben mejnik v 25-letnem razvoju slovenske košarke.

Prva slovenska košarkarica, ki je nastopila v reprezentanci Jugoslavije je bila Sonja Mrak, poročena Šporar. Leta 1956 je nastopila na evropskem prvenstvu v Pragi, in nato še leta 1960 na evropskem prvenstvu v Bolgariji. Leta 1959 še na svetovnem v Moskvi (Sovjetski zvezi) in leta 1964 na svetovnem prvenstvu v Limi (Peru). Sledile so ji še Katja Kac-Daneu, Alenka Novljan- Dermastia, Mojca Mihelič, Nada Prezelj, Marjana Bremec, Biserka Komac, Meta Štoka, Nada Gubernič, Nada Vuleta, Polona Dornik (194), Zora Malacko, Jasna Alič, Andreja Pukšič (87), Maja Rak, Nevenka Topalovič, Sergeja Zupan. Največ nastopov je zbrala Polona Dornik, in sicer kar 194.

Košarkarska zveza Slovenije je postala polnopravna članica Mednarodne košarkarske zveze FIBA - 10. januarja leta 1992.

Nekaj dejstev o slovenski reprezentanci

Pod slovensko zastavo najprej v Slovenskih Konjicah

Prva tekma slovenske reprezentance je bila 20. maja 1992. Slovenska izbrana vrsta, ki jo je vodil Zmago Sagadin je v Slovenskih Konjicah odigrala tekmo proti Hrvaški. (Člani te reprezentance so bili Peter Vilfan, Roman Horvat, Zoran Golc, Bojan Brodnik, Darko Mirt, Primož Bačar, Teoman Alibegović, Dušan Hauptman, Milan Mičunović, Boris Gorenc, Slavko Kotnik, Žarko Djurišić in Jaka Daneu)

Prva uradna tekma

Prvo uradno tekmo je samostojna Slovenija odigrala v kvalifikacijah za Olimpijske igre, ki so bile leta 1992 v Barceloni. V Zaragozi je meseca junija leta 1992 je Slovenija na svoji prvi tekmi premagala Bolgarijo (83:54). V teh kvalifikacijah je Slovenija igrala odlično, saj je na 11 tekmah slavila 7 zmag. Olimpijske igre pa so slovenski izbrani vrsti ušle za en samcat koš. (Člani te reprezentance so bili Jure Zdovc, Roman Horvat, Jaka Daneu, Marijan Kraljevič, Dušan Huptman, Teoman Alibegović, Peter Vilfan, Slavko Kotnik, Primož Bačar, Zoran Golc, Boris Gorenc in Žarko Djurišić)

Prvo evropsko prvenstvo v Nemčiji

Slovenija je prvič nastopila na evropskem prvenstvu leta 1993 v Nemčiji. Na prvenstvo stare celine se je uvrstila skozi kvalifikacije, ki jih je odigrala na Poljskem. Na sedmih tekmah je slavila sedem zmag in z visokimi pričakovanji odšla v Nemčijo. Trener je bil Janez Drvarič.

Milič prvi v ligi NBA

Prvi slovenski reprezentant, ki je zaigral v ligi NBA je bil Marko Milič, ki je oblekel dres moštva Phoenix Suns (1996). V ligi NBA je zaigralo kar 7 slovenskih reprezentantov. (Marko Milič, Rašo Nesterovič, Beno Udrih, Goran Dragič, Saša Vujačič, Uroš Slokar, Primož Brezec)

Udrih in Nesterović prva do naslova v ligi NBA

Prva slovenska reprezentanta, ki sta osvojila naslov v ligi NBA sta bila Beno Udrih In Rašo Nesterović. V sezoni 2004/05 sta igrala za ekipo San Antonio Spurs . Beno Udrih je v tej sezoni zaigral tudi na tekmi najboljših novincev v ligi NBA (Rookie All Star Game). Leta 2009 je naslov prvaka osvojil še Saša Vujačić (Los Angeles Lakers).

Na Japonskem prvič na svetovnem prvenstvu

Slovenska reprezentanca se je leta 2006 prvič udeležila svetovnem prvenstvu. Nastop na Japonskem si je zagotovila s 6. mestom na evropskem prvenstvu v Srbiji in Črni Gori leta 2005. To reprezentanco je vodil Aleš Pipan.

V Španiji prvič v četrtfinalu

Leta 2007 se slovenska izbrana vrsta prvič uvrsti v četrtfinale evropskega prvenstva, med osem najboljših reprezentanc na stari celini. Nasprotni slovenskih košarkarjev je bil aktualni evropski prvak Grčija. Po duhoviti in poletni igri Slovenije, uspe grški reprezentanci slaviti zmago v zadnjih sekundah.

Na Poljskem prvič v polfinalu

Leta 2009 je slovenska reprezentanca prišla do zgodovinskega uspeha pod taktirko trenerja Jureta Zdovca, saj se je prvič v zgodovini uvrstila v polfinale. Velika smola in poškodbe Bena Udriha, Gorana Dragića in Matjaža Smodiša so preprečile uvrstitev v veliki finale. Zdesetkana slovenska ekipa je v polfinalu izgubili proti Srbiji in to šele po fanatični borbi v podaljšku. Erazem Lorbek je bil na koncu evropskega prvenstva izbran v najboljšo peterko tega tekmovanja.

Sedem selektorjev

Slovensko moško člansko reprezentanco je v zgodovini naše samostojne države vodilo sedem selektorjev, in sicer Zmago Sagadin, Janez Drvarič, Andrej Urlep, Boris Zrinski, Slobodan Subotić, Aleš Pipan in Jure Zdovc. Največje uspehe je z izbrano vrsto dosegel Pipan, ki je na EP 2005 osvojil 6., na EP 2007 pa 7. mesto in naše prvič popeljal tudi na svetovno prvenstvo na Japonskem 2006.

Najuspešnejši selektor je Jure Zdovc

Selektor Jure Zdovc je tudi sam nekdaj izjemno uspešen košarkar. V svoji karieri je zaigral za številne evropske klube, med njimi ljubljansko Olimpijo, Kinder Virtus Bologna, z Limogesom je osvojil naslov evropskega klubskega prvaka, Iraklis, Panionios, Split. Bil je tudi dolgoletni reprezentant slovenske in jugoslovanske reprezentance. S slednjo je osvojil naslov svetovnega in evropskega prvaka.

Kraljević z največ nastopi, Alibegović prvi strelec

Košarkarska zveza Slovenije beleži večni lestvici nastopov in strelcev na uradnih tekmah slovenske moške članske reprezentance. Pri nastopih je na prvem mestu sedanji direktor izbrane vrste Marijan Kraljević (73 nastopov), s 67 nastopi pa mu sledita Jaka Daneu in Boris Gorenc, na 7. mestu pa je s 57 nastopi Jure Zdovc. Selektor slovenske reprezentanca je pri strelcih s 755 točkami na 2. mestu, na vrhu lestvice pa je z 990 točkami Teoman Alibegović. Tretji je Boris Gorenc (620), četrta pa skupaj Slavko Kotnik in Marko Milič (oba po 605 točk).